Najprej temeljito splaknite kozarce, da odstranite morebitne ostanke sredstva za pomivanje posode. Pokrove dajte v lonec z vrelo vodo in jih kuhajte približno 5 minut. Nato vodo odlijte. Uporabite lahko še vlažne pokrove, se pravi, da vam jih ni treba obrisati. To je najpreprostejši način, da na pokrovih ne bo bakterij.

Seveda lahko. Z zamrznjenim sadjem lahko vse leto uživate v ustvarjalni pripravi ozimnice. Sadje stehtajte zamrznjeno in ga pustite v posodi, da se odtaja. Prestreženi sok preprosto uporabite pri pripravi. Nasvet: Če poleti nimate dovolj časa za pripravo ozimnice iz različnih vrst sadja, le-to zamrznite. Tako boste lahko pozimi uživali v sveže pripravljenih džemih, marmeladah in želejih. 

Za pripravo želejev lahko uporabite sadne sokove, ki ste jih sami pripravili, ali sok, ki ste ga kupili. Sok ima v primerjavi z nektarjem 100-odstotni sadni delež. Nektar je mešanica sadnega soka, vode in sladkorja, zato želeja ni mogoče pripraviti samo iz nektarja. Če želite uporabiti nektar, njegov delež ne sme preseči 1/3 skupne količine soka, sicer se žele ne bo strdil.

V kuhane džeme, marmelade in želeje lahko dodate malo likerja, ruma, žganja, vodke ipd. Pri majhnih količinah (do 3 žlic) to ne bo vplivalo na želiranje. Nasvet: če nameravate dodati večje količine alkohola, zmanjšajte količino sadja ali soka. 

Za svoje ustvarjalne ideje lahko uporabite sveže ali sušene začimbe oziroma zelišča. Upoštevajte, da so sušene začimbe intenzivnejšega okusa od svežih, zato bodite previdni. Sveža zelišča vedno dobro umijte, saj jih po navadi dodate po kuhanju. Na ta način bodo ohranila barvo in tudi okus bo boljši.

Pektin je osnova procesa želiranja in je kot naravna sestavina v skoraj vsaki vrsti sadja. Nezrelo sadje vsebuje več pektina in je čvrstejše kot zrelo. Bolj ko je sadje zrelo, več pektina razgrajuje, čvrstost sadja pa se zmanjšuje.   

Med vkuhavanjem sadju dodajte pektin v obliki želirnega sladkorja ali želirnega praška (gelfix). S segrevanjem se pektin sprošča, ko pa se ohladi, se ustvari primerno čvrsta osnova džema. Pektini v Dr. Oetkerjevih želirnih sladkorjih in gelfixi so pridobljeni izključno iz jabolk ali agrumov. 

Rastlinska maščoba prepreči, da bi se sadna zmes med kuhanjem penila. Uporaba maščobe/olja pri kuhanju džemov in želejev v gospodinjstvih se je izkazala za zelo koristno. Zato sredstvom in sladkorjem za želiranje tudi dodamo majhno količino rastlinske maščobe. Vsebnost maščobe je manjša od 1 odstotka, zato je s prehranskega vidika za gotovi džem oziroma žele popolnoma nepomembna.

Naenkrat pripravite največ dvojno količino (poglejte priporočilo na zavitku sredstva za želiranje). Večje količine pomenijo daljši čas kuhanja, slabše vretje zmesi, izgubo vitaminov in slabšo gostoto ter izgubo barve džema.

Med obračanjem kozarca vroči džem steče v prazni zračni prostor, ki se tako sterilizira z visoko temperaturo. Zadostuje, da so kozarci obrnjeni 5 minut. Če kozarce pustite obrnjene dalj časa, se lahko džem ob pokrovu ohladi in nanj tudi prilepi.

Sadje in zelenjava vsebujeta naravne barve, ki so precej nestabilne ter se sčasoma spremenijo. Hitrost spremembe barve je odvisna od več dejavnikov, in sicer od deleža sladkorja v sadju, temperature skladiščenja ter izpostavljenosti svetlobi in kisiku. Ta naravna izguba barve ne vpliva na kakovost okusa, vendar izdelek na pogled ni privlačen. Zato upoštevajte naš nasvet: kozarce z džemi vedno hranite v hladnem in temnem prostoru (npr. v kartonski škatli v kleti).

Ozimnico hranite v hladnem in temnem prostoru. Tako bo zaščitena tudi pred spremembo barve. Odprt kozarec hranite v hladilniku.

Z izdelki za želiranje lahko pripravite tudi druge dobrote, ne samo džeme in marmelade. Poleti se bodo poleg jedi z žara odlično prilegle tudi pekoče zelenjavne ali sadne omake, in sicer čatni ali reliš. Celo kečap lahko hitro in preprosto pripravite sami. Kaj pa pravite na domači preliv iz gozdnih sadežev za slastni sladoled ali ribezov liker? Recepti so na voljo v naših brošuricah.