Vanilija spada v rod orhidej. Po vsem svetu lahko najdemo številne vrste orhidej. Vendar obstajajo le tri rastline, ki obrodijo sadove, iz katerih je mogoče pridobiti "pravo vanilijo".

1. Najbolj priljubljena vrsta orhidej je Vanilla planifolia. Iz te rastline proizvajajo priljubljeno burbonsko vanilijo, ki se med drugim uporablja za izdelavo vanilijevega sladkorja. Le vanilijo, ki raste na Madagaskarju, Komorih, otoku La Réunion, Sejšelih in Mavriciju, lahko imenujemo burbonska vanilija. Vanilijeve stroke vrste planifolia odlikujeta močna aroma in sladek okus.
2. Poleg vrste Vanilla planifolia obstaja tudi Vanilla tahitensis, ki je prvotno rasla na Tahitiju, zdaj pa se goji tudi na drugih območjih sveta. Rastlina je križanec med vrstama Vanilla planifolia in Vanilla odorata. Tahitijska vanilija ima tanka stebla, ozke liste in kratke stroke. Stroki so vlažni in debeli ter vsebujejo več vode in manj semen.
3. Tretja vrsta orhideje se imenuje Vanilla pompona, njena stebla pa lahko zrastejo do 28 cm. Zaradi lahkih not limone in sladkega korena je znana tudi kot parfumska vanilija. Uporablja se predvsem v živilski in kozmetični industriji.

Vanilijevi stroki prepotujejo že dolgo pot, preden jih zagledate na prodajni polici. Vanilija raste samoniklo samo v tropskih gozdovih. Prve rastline so odkrili v Srednji Ameriki, natančneje, v Mehiki. Danes največ vanilije pridelajo na Madagaskarju. 80 % vseh nabranih vanilijevih strokov prihaja iz otoške države ob jugovzhodni afriški obali.

Pridelava vanilije

Vanilija je zahtevna rastlina – potrebuje tako sonce kot senco, toploto in zadostno količino vlage. Največji nasadi so v tropskem podnebju. Lastniki nasadov obdelujejo polja, a lahko zrele stroke nabirajo šele v tretjem ali četrtem letu.

Opraševanje in zrelost

Gojenje vanilije zahteva veliko potrpljenja. V naravi redke vrste čebel oprašujejo divje rastline. V nasadih vanilije tako imenovani gojitelji ročno oprašujejo rastline, da lahko le-te razvijejo plodove.

Ali ste vedeli, da cvetovi vanilije cvetijo le na 2–3 leta in da se rumenozeleni cvet odpre le za nekaj ur?

Nabiranje vanilije

Po uspešnem opraševanju se po približno devetih mesecih pojavijo zeleni plodovi v obliki fižola – vanilijevi stroki. V času nabiranja so stroki brez vonja in okusa.

Predelava vanilije – postopek z vročo vodo, fermentacija in sušenje

Za zelene plodove je treba lepo skrbeti, da razvijejo značilno barvo in intenzivno vanilijevo aromo.

Postopek z vročo vodo
V prvem koraku postopka zelene plodove za tri minute potopijo v vročo vodo s temperaturo 60–70 °C. Zaradi visokih temperatur stroki postanejo prožni in postopek rasti je končan.

Fermentacija
Takoj zatem stroke zavijejo v tople volnene odeje. V 48 urah stroki dobijo rjavkasto barvo in rahlo sladkasto aromo.

Sušenje
Na koncu vanilijeve stroke sušijo na soncu na blazinah ali odejah približno šest tednov dve do tri ure na dan. Sonce pa pri tem ne sme biti preveč močno. Za uspešen postopek sušenja stroke čez noč zavijejo v odeje. V šestih tednih vanilijevi stroki izgubijo do polovice svoje teže, vendar ohranijo sijočo barvo in čudovito aromo.

Sušenju na soncu sledi sušenje v senci. Stroke v razmiku porazdelijo na podlage, ki prepuščajo zrak (rešetke). Delavci nato stroke razvrstijo glede na kakovost in dolžino ter jih na koncu povežejo v snope.

Razvoj arome
Vanilijeve stroke na koncu za dva meseca položijo v lesene škatle, obložene z voščenim pergamentom. V tem času se razvije polna vanilijeva aroma. Tudi v tem koraku postopka stroke redno preverjajo glede kakovosti.

Iz 6 kg nabranih zelenih plodov tako nastane približno 1 kg dišečih vanilijevih strokov. Vanilin, ki se tvori med tem postopkom, je glavna naravna aroma in predstavlja približno 1,2 % vanilijevega stroka. Najdemo ga v obliki kristalov na površini vanilijevih strokov. V notranjosti strokov se poleg vanilina in črnih, drobnih semen skrivajo tudi številne druge arome.